Narava nikoli ne zaklepa vrat

Sodobni človek je osredotočen na materialne dobrine. Z razvojem inovativnih tehnologij in v
vse hitrejšem življenjskem tempu je ves čas v naglici, zato je začel izgubljati stik z realnostjo.
Zaradi stresa, škodljivih sevanj in onesnaženosti okolja pri ljudeh prihaja do sprememb
genoma in razvoja težko ozdravljivih bolezni.
Poleg rešitev, ki jih ponujata uradna medicina in farmacevtska industrija, obstajajo tudi
naravne, ki lahko v veliki meri preprečijo razvoj bolezenskih težav, učinkovite pa so tudi pri
njihovem zdravljenju. Gozdna medicina je v zadnjem času prepoznana kot inovativna veja
preventivne medicine in je tudi že osnova ali del številnih kurativnih programov. Gre za
interdisciplinarno vedo, ki raziskuje vpliv bivanja v gozdu na zdravje ljudi.
Zahodni svet je na naravo vsaj zadnjih 300 let gledal kot na vir dobrin, ne pa kot na čuteče
bitje, s katerim lahko vzpostavimo odnos. V različnih kulturah po svetu obstajajo številne
tradicije druženja z gozdom, pri čemer ne gre zgolj za zdravljenje ljudi z naravo, temveč tudi
za zdravljenje gozda, reke, puščave ali drugega naravnega okolja s pomočjo človeka. Proces
je torej vzajemen.
V Sloveniji so naši pradedje po nasvete odhajali k drevesom, staroverci pa so se še kako
zavedali, da je človekov obstoj odvisen od dogajanja v naravi, zato so do nje negovali
spoštljiv odnos. Drevesa so imeli za brate, reke pa za sestre.

Marsikje v svetu že spoštujejo zdravilno moč gozdov. Na primer zdravniki in glavni ponudniki zdravstvenih storitev v Združenih državah Amerike že vrsto leto priznavajo gozdno terapijo in jo vključujejo v zdravljenje pacientov. Tudi Japonska in Koreja sta te prakse že vključili v svoj zdravstveni sistem. Sledijo jim že tudi v nekaterih evropskih državah. Z uvajanjem te, znanstveno raziskane in cenovno ugodne trajnostne prakse med preventivne zdravstvene storitve, krepijo telesno in duševno zdravje posameznikov in skupnosti. Žal odločevalci v naši državi zaenkrat še ne znajo videti napredka, ki bi ga tudi za našo družbo imelo uvajanje gozdne terapije v naš zdravstveni sistem, vendar se bodo v prihodnje stvari na tem področju gotovo začele premikati na bolje. Na vse več koncih Slovenije prebujeni pedagoški delavci senzibilizirajo otroke, posredno pa tudi njihove starše, za čudesa v naravi in jih učijo o povezanosti vseh z vsemi.
Je pa Slovenija druga država na svetu z nacionalnim študijskim programom za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja. Več izvajalcev gozdne terapije gotovo doprinese k popularizaciji te naravne metode za vzdrževanje in vračanje zdravja v našem okolju.

Če hočemo kot vrsta preživeti, se moramo spoprijeti z vse večjo odtujenostjo med nami in nazadovanjem medčloveških odnosov, ki so posledica digitalizacije sveta. Sodobnega človeka je treba podpreti pri ponovnem utelešenju. Tega se lahko učimo od otrok v prvih letih njihovega življenja oziroma dokler jim sistemi tega občutka celovitosti ne blokirajo oziroma odvzamejo.

Mene gozd sprošča. Obisk domačega gozda me vedno znova navdihuje, saj me spomni, kako pomembno je sprejemati različne ljudi ter in na nujnost povezovanja vsega z vsem. Čuječe druženje z naravo me poveže z lastnim telesom. V naravi odkrivam različne nivoje sebe in najdem odgovore na vprašanja, ki me vznemirjajo. Med opazovanjem procesov, ki se odvijajo v naravnem okolju, se zavem svoje majhnosti in sem hvaležna za vse obilje, ki mi ga je doslej namenilo življenje.

Pa ti, ki to bereš?
Si zmoreš privoščiti blagodejne vplive druženja z naravo?


Cvetka Avguštin

Povezane vsebine